Stavbe so ključ do neto ničelnih emisij

Stavbe so ključ do neto ničelnih emisij, kar postaja vedno bolj očitno v sodobnem energetskem sistemu. Brezemisijske stavbe, ki aktivno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, so zdaj ključna sestavina poti proti trajnostni prihodnosti. S skrbnim energetskim managementom, izrabo obnovljivih virov in naprednimi tehnologijami lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju emisij ter povečanju energetske učinkovitosti stavb.

Brezemisijske stavbe so stavbe, ki skoraj v celoti odpravijo emisije toplogrednih plinov iz svojega delovanja, tako da uravnotežijo izpuste z ukrepi za zmanjšanje emisij ali z uporabo obnovljivih virov energije. Cilj brezemisijskih stavb je doseči neto ničelne emisije, kjer proizvedena energija iz obnovljivih virov pokrije ali preseže energijo, ki jo stavba porabi za svoje delovanje.

Sistem upravljanja z energijo v stavbah igra ključno vlogo pri doseganju ciljev brezemisijskih stavb, saj omogoča učinkovito rabo energije, optimizacijo virov in usklajevanje med porabo in proizvodnjo obnovljive energije, kar prispeva k trajnostni in odgovorni rabi virov ter zmanjšanju ogljičnega odtisa stavb.

Energetska učinkovitost stavb je temeljni element na poti do neto ničelnih emisij. Stavbam pripisujemo 40 % končne porabe energije in 36 % z energijo povezanih emisij toplogrednih plinov v EU. Zmanjšanje teh emisij – z večjo energetsko učinkovitostjo ali z manjšo porabo energije – je ključno za dosego cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Velik potencial za zmanjšanje je tudi 75 % obstoječih stavb, ki so energetsko neučinkovite in bodo potrebovale obsežno energetsko prenovo.

Pomembno je, da stavbe postanejo energetsko učinkovitejše. Uvedba ukrepa zmanjšanje porabe energije in uporaba obnovljivih virov energije, sta ključna, poleg tega pa tudi upravljanje energije, toplotna izolacija, energetsko učinkovita okna, napredni sistemi ogrevanja in hlajenja itd. Le tako je mogoče zmanjšati porabo energije in s tem tudi emisije toplogrednih plinov.

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb v EU napoveduje da bodo morale nove stavbe biti brezemisijske. Od leta 2028 vse nove stavbe v lasti javnih institucij in od leta 2030 vse nove stavbe. Od leta 2030 pa bodo za vse nove stavbe obvezne tudi energijske izkaznice. (Evropski svet, 2023)

Uporaba električne energije proizvedene v stavbah iz obnovljivih virov je ključni element za doseganje neto ničelnih emisij. Mednje kot pomemben vir spada tudi sončna energija.

V Sloveniji se je leta 2022 zgodil izjemno velik porast števila sončnih elektrarn. Podatki kažejo, da je bilo zagnanih rekordnih 12.231 sončnih elektrarn, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej, ko je bilo vzpostavljenih 6.307 sončnih elektrarn. Če pogledamo še dve leti nazaj, je bil porast še bolj izrazit, saj je bilo leta 2020 vzpostavljenih le 3.961 sončnih elektrarn. Velika večina teh elektrarn je sicer namenjena samooskrbi gospodinjstev, vendar pa se je s takšnim hitrim razvojem sončne energije povečal tudi delež proizvedene električne energije iz sončnih virov v celotnem energetskem sistemu države. (Varčevanje energije, 2023)

V letu 2022 je bilo v Sloveniji proizvedenih 4308 GWh električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), kar je predstavljalo 25 % zmanjšanje v primerjavi z letom 2021.Razlog za tako razliko so bile slabe hidrološke razmere, ki so privedle do 24 % zmanjšanja proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah v letu 2022 v primerjavi z letom 2021. Kljub temu je spodbudno, da se je v zadnjih letih povečala proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn, predvsem zaradi razvoja samooskrbe. Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn je v letu 2022 zrasla za 49 % v primerjavi z letom 2021. Kljub temu ostaja večina električne energije iz OVE še vedno pridobljena v hidroelektrarnah, ki ostajajo tradicionalno najpomembnejši vir obnovljive energije za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. (AGEN RS, 2023)

Vključitev spodbudne sheme za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote ter električne energije (SPTE) v letu 2009 skupaj z uveljavitvijo ukrepa za povečanje samooskrbe z električno energijo iz OVE, je spodbudila investicije v električno energijo iz različnih drugih obnovljivih virov – predvsem v sončne elektrarne ter v izrabo biomase in bioplina, ki neposredno nista odvisna od vremenskih dejavnikov. Nasprotno pa je proizvodnja v hidroelektrarnah in sončnih elektrarnah odvisna od vremenskih dejavnikov in lahko ob enakem obsegu proizvodnih kapacitet med leti izrazito zaniha. (AGEN RS, 2023)

Stavbe so se razvile v aktivne elemente pametnih omrežjih, kar omogoča boljše upravljanje porabe energije. Pametna omrežja omogočajo dvosmerno komunikacijo med stavbami in omrežjem ter omogočajo prilagajanje porabe energije glede na trenutne potrebe. Uvedba hranilnikov energije, kot so npr. baterije, omogoča shranjevanje odvečne energije in njeno uporabo ob obremenitvi omrežja. To prispeva k večji zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšuje obremenitev omrežja v času največje porabe ter omogoča večjo integracijo obnovljivih virov energije v energetski sistem.

Uvedba sistema za energetski management v stavbah prinaša številne prednosti, vključno z večjo energetsko učinkovitostjo, produktivnostjo ter prilagodljivostjo na spremenljive energetske zahteve.

• Zmanjšanje porabe energije s spremljanjem in analizo → odkrivanje problematičnih področij, ki jih je mogoče izboljšati z minimalnimi naložbami ali brez njih.
• Transparentnost ukrepov za varčevanje z energijo.

• Manjša poraba energije → manjši ogljični odtis.
• Bolj energetsko učinkovite naprave → manjši ogljični odtis.
• Postavitev virov zelene energije → samooskrba, manjša odvisnost od zunanjih konvencionalnih virov ter posledično nižji ogljični odtis.

• Pridobitev certifikata ISO 50001 – priznanega mednarodnega standarda, ki vam pomaga izboljšati podobo podjetja in verodostojnost med strankami, partnerji in deležniki.
• Vpliv na uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja (ang.: “SDG – Sustainable Development Goals”).
• Spremljanje kazalnikov v skladu s t.i. GHG protokolom (ang.: “Greenhouse Gas Protocol”).

Viri: 

• IEA. (15. 2. 2023). There’s more to buildings than meets the eye: They hold a key to net zero emissions. Pridobljeno na https://www.iea.org/commentaries/there-s-more-to-buildings-than-meets-the-eye-they-hold-a-key-to-net-zero-emissions  
• Evropski svet. (2. 6. 2023). Fit for 55: making buildings in the EU greener. Pridobljeno na https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/fit-for-55-making-buildings-in-the-eu-greener/ 
• Agencija za energijo [AGEN RS]. (2023). Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji. Ljubljana: AGEN RS. Pridobljeno na https://www.agen-rs.si/documents/10926/38704/AZE_Poro%C4%8Dilo_o_stanju_energetike_v_Sloveniji_2022-final3/a85b584b-ca2b-481f-bb84-a396bc4e2dba 
• Solvera Lynx d.o.o. (25. 7. 2023). Solvera Lynx – Postavitev prve sončne elektrarne s partnerji, Ljubljana [Video]. Solvera Lynx. Pridobljeno na https://www.youtube.com/watch?v=ELWwTdCE8zo 
• Varčevanje energije. (25.5.2023). Sončne elektrarne v Sloveniji – pregled trga. Pridobljeno na https://www.varcevanje-energije.si/fotovoltaicne-elektrarne/soncne-elektrarne-pregled-trga-v-sloveniji.html