SOLVERA LYNX BLOG
KAKŠNA JE RAZLIKA MED MERJENJEM PORABE ENERGIJE IN UPRAVLJANJEM Z ENERGIJO
MERJENJE PORABE ENERGIJE KOT OSNOVA, UPRAVLJANJE KOT STRATEGIJA
V prispevku obravnavamo razliko med osnovnim merjenjem porabe energije in celostnim pristopom k upravljanju z energijo. Osredotočamo se na pomen kakovostnega zbiranja podatkov kot temelja za učinkovito odločanje ter na razvoj sistemov upravljanja energije, skladnih s standardi, kot je ISO 50001. Poudarjamo, da samo merjenje brez podpore analitike, procesne strukture in ciljno usmerjenih ukrepov ne prispeva k dejanskemu zmanjšanju porabe. Na konkretnem primeru podjetja iz industrijskega okolja lahko vidimo, kako lahko uvedba sistematičnega upravljanja z energijo vodi do povprečnih prihrankov med 10 in 30 %.
S prehodom v nizkoogljično gospodarstvo narašča pomen učinkovite rabe energije v vseh sektorjih. V zadnjih letih so tehnološki napredki omogočili izjemno natančno spremljanje porabe energije, vendar pa merjenje samo po sebi ne zagotavlja energetske učinkovitosti. Upravljanje z energijo kot sistematičen pristop presega pasivno zbiranje podatkov, saj vključuje analizo, optimizacijo in izvajanje korektivnih ukrepov. Namen članka je jasno opredeliti razliko med merjenjem porabe energije in upravljanjem z energijo ter prikazati učinke obeh pristopov.
MERJENJE PORABE ENERGIJE
Merjenje porabe energije zajema zbiranje podatkov o količini porabljene energije v določenem časovnem obdobju. Merilni sistemi, bodisi osnovni števec električne energije bodisi napredni sistemi za spremljanje več parametrov (npr. tok, napetost, jalova energija), omogočajo vpogled v količinsko porabo.
Cilj merjenja je:
- zaznavanje trenutne rabe energije,
- primerjava porabe med različnimi obdobji,
- odkrivanje osnovnih odstopanj.
Čeprav je merjenje predpogoj za izboljšanje energetske učinkovitosti, raziskave kažejo, da samo beleženje podatkov v 70–80 % primerov ne vodi do ukrepov, če ni ustrezno vključeno v sistem odločanja (IEA, 2022).
UPRAVLJANJE Z ENERGIJO
Upravljanje z energijo predstavlja strukturiran pristop k izboljšanju energetske učinkovitosti organizacije. Ključno vlogo ima standard ISO 50001, ki opredeljuje proces stalnega izboljševanja energetske učinkovitosti s pomočjo politike, ciljev, meritev, analiz in ukrepov (ISO, 2018).
Ključni elementi sistema za upravljanje z energijo:
- Izvedba energetskega pregleda (identifikacija rabe in možnosti za izboljšave),
- Postavitev kazalnikov uspešnosti (EnPI),
- Vpeljava ukrepov za optimizacijo rabe energije,
- Neprestano spremljanje in optimizacija.
Standard ISO 50001:2018 določa okvir za učinkovito uvajanje upravljanja z energijo. Nove smernice poudarjajo pomen stalne analitike, hitrega odzivanja na odstopanja ter vključevanja energetskega upravljanja v celotno poslovno strategijo.
Upravljanje z energijo vključuje tudi organizacijske spremembe, usposabljanje zaposlenih in pogosto uporabo naprednih orodij, kot so sistemi za upravljanje z energijo (EMS), ki omogočajo avtomatizirano obdelavo podatkov in odkrivanje priložnosti za izboljšave.
PRIMERJAVA: MERJENJE IN UPRAVLJANJE
| Vidik | Merjenje porabe energije | Upravljanje z energijo |
| Namen | Zbiranje podatkov o porabi | Optimizacija porabe in zmanjšanje stroškov |
| Aktivnosti | Namestitev števcev, zajem podatkov | Analiza, ukrepi, spremljanje, izboljšave |
| Rezultati | Informacije o rabi | Zmanjšana poraba, večja učinkovitost |
| Trajnostni učinek | Omejen | Visok |
Tabela 1: Primerjava med merjenjem porabe energije in upravljanjem z energijo
Po več kot 22 letih izkušenj ugotavljamo, da podjetja, ki uvedejo sistematično upravljanje z energijo, dosegajo prihranke med 10 % in 30 % v primerjavi z začetnim stanjem. Golo merjenje, brez ukrepov, pa prinaša zanemarljive učinke.
ŠTUDIJA PRIMERA: INDUSTRIJSKO PODJETJE V SLOVENIJI
Industrijsko podjetje v Sloveniji je leta 2022 uvedlo napredni sistem upravljanja z energijo, ki vključuje merjenje na vseh ključnih odjemnih mestih, avtomatsko analizo podatkov ter proaktivno optimizacijo delovanja naprav.
Po enem letu so dosegli:
- 18 % zmanjšanje specifične rabe električne energije (kWh/enoto proizvodnje),
- 25 % nižje stroške za energijo (upoštevaje tudi optimizacijo tarifnih postavk),
- vzpostavitev trajnega sistema spremljanja in poročanja vodstvu.
Brez aktivnega upravljanja bi bili ti učinki nemogoči, čeprav je bilo osnovno merjenje porabe vzpostavljeno že pred uvedbo sistema.
Merjenje porabe energije je osnovni korak k boljšemu razumevanju energetskih tokov, vendar samo po sebi ne prispeva k zmanjšanju porabe. Celostno upravljanje z energijo vključuje zbiranje podatkov, analizo, ukrepanje in kontinuirano optimizacijo. Standard ISO 50001 predstavlja učinkovit okvir za organizacije, ki želijo izboljšati svojo energetsko učinkovitost in zmanjšati stroške. Praktični primeri potrjujejo, da lahko sistematičen pristop k upravljanju z energijo prinese bistvene ekonomske in trajnostne koristi.